Ves teden sem razmišljala in komaj čakala, da se lotim tega podviga. Saj veste, teorija naštudirana, ideja zasnovana in gas. Ja, ponavadi se zatakne med postopkom. Je pa res, da po nekaj "kilometrih" (beri narejenih torticah), so določene stvari lažje, naredim jih hitreje in tudi vem, kako se izvleči iz kakega nepredvidenega dogodka. O joj, upam, da ponoči ne zmanjka elektrike, ali preneha delati hladilnik, ker potem se bom tolkla po glavi, zakaj sem to napisala ;P. Ne, iz take zagate ne bi bilo rešitve. Torej jutri praznuje Jure. Dolgoletni družinski prijatelj, vinogradnik, veseljak, zato ni bilo težko pripraviti torto zanj. Nekaj podobnega sem videla na kulinariki, vendar ni bilo iz tičine mase. Jaz sem se odločila, da poskusim tako. In evo jo že je v hladilniku. Torta v obliki polovice soda. Ne v njej ni vina, in tudi okus ni vinski. Krema narejena s smetano, mascarpone, belo čokolado in gozdnimi sadeži. Upam, da bo dobra in predvsem, da bo Juretu všeč, ker drugega darila zanj nimam, ... ups.
ponedeljek, 26. september 2011
petek, 23. september 2011
Novi pripomočki
Končno sem se odločila in si nabavila tudi nekaj pripomočkov in modelčkov za izdelavo figuric. Na spletni strani http://trgovina.bakecake.eu/ imajo vse in še več, kar si lahko želiš. Komaj čakam, da bom svoje novo orodje preizkusila. Naslednji teden me čakata 2 tortici in se že veselim.
četrtek, 22. september 2011
Zame
Kovačeva kobila je vedno bosa .. al kako je že ... no ni bilo ravno tako, ampak bilo je treba zopet narediti nekaj na hitro. Preizkusila sem nov recept in tokrat je bila notranjost veliko boljša od zunanjnega videza. Smetana, mascarpone, jagode, kokos .... njamiiiiiiii!!!!!!!!!!!
Carsi za Aljaža
Pregledala sem veliko slik in si v glavi ustvarila svojo .... nastali so Carsi za mojega sina, ki je praznoval 3. rojstni dan.
Najprej v družinskem krogu.
Moja prva dvonadstropna torta. Postajam vedno bolj navdušena!!!! In a ni viden napredek v pol leta?! Poglejte malo nazaj ;)))
Ena kar tako
Ker je vsaka priložnost dobra, sem eno tortic naredila kar tako za ribji piknik. Lahko bi ji tudi rekli, la brutta copia di Nemo ;P
Moje prve figurice
Nekega dne, ko sem spet nekaj "brskala" po internetu sem spoznala Tijano, ki je bila pripravljena vse svoje znanje deliti z menoj in mi pomagati z nasveti in svojimi izkušnjami. Z njenimi nasveti je postalo marsikaj lažje. Hvala Tijana!!!!! Tičine mase nisem več izdelovala doma, ampak sem jo kupila. Prav tako, sem si naročila celo paleto jedilnih barv in tudi nekaj pripomočkov in modelčkov. Ko sem imela nekaj več je bil pravi trenutek, saj je bil na vrsti moj dragi mož. Zanj sem pripravila kokosovo torto, oblečeno v belo kupljeno tičino maso. In zanj sem naredila svoje prve figurice, na katere sem bila zelo ponosna. Naredila sem pingvinčke.
Čokolada
Medtem, ko sem ostalim naredila takšno kakršno sem si zamislila sama, je moj brat imel za svojo torto nekaj želja. Seveda sem jih morala izpolniti, saj je bilo to neke vrste delo po naročilu. In on pač ni želel oblečene torte. Zanimivo, ravno on, ki običajno tičino maso tudi poje ;). Tako sem se odločila, da se preizkusim še s čokolado. Spet sem si vzela neekaj časa in malo prebrala, kako in kaj. Še dobro, da obstaja internet. Kot običajno pa sem nekatere pripomočke, ki jih seveda nisem imela, prilagodila in uporabila tisto, kar sem imela na razpolago doma. Ja nekako ceneje, vendar bolj zapleteno. In nastala je tortica z okusom jogurta in ananasa, ki je bila okrašena z neke vrste čokoladno obrobo. To, da je trakec enak barvi rakca, pa je to, ko se včasih nekaj poklapa brez, da bi načrtoval in povrh vsega še lepo izpade.
sreda, 21. september 2011
Rojstni dnevi so se nadaljevali
Pri nas vsak mesec nekdo praznuje. in zame so bile to vedno odlične priložnosti, da se preizkusim. Naj povdarim, da z 2 malima otročičkama je že skoraj vmetnost najti čas za svoj hobi, pa vendar se da tudi to. Ja seveda, če imaš pri tem pomoč moža in none!!!!
Zelo na hitro in kar brez peke sem pripravila ta fino skutino torto za mojega očeta, ki sicer ni od tort, ta pa mu je bila dobra. Savoiardi biskvitni piškoti so se izkazali zelo dobro.
Torta za teto Orjano je nastala v 3 urah. Tudi tičino sem delala zopet sama. 3 ure je res veliko, a vseeno premalo. Torta zahteva svoj počitek, da uspe to kar si zamisliš. Zato je ta torta, ki je sprva bila mišljena v obliki klobuka, postala kar nekaj in ker ni počivala dovolj med posameznimi fazami nstajanja, se je skoraj sesedla. Še dobro, da smo šli še isti dan na rojstni dan.
V nasprotju z mojim očetom, moj tast obožuje torte, a ker ni bilo časa sem na hitro spet uporabila Savoiardi piškote in recept za ta fino skutino torto. Tokrat sem gozdne sadeže položila na dno.
Vsak razlog je bil dober
- Ena samo za Kortežane
(primerna tudi za vegetariance) in sicer je bila to kombinacija biskvita brez jajc iz polnozrnate moke s kremo narejeno iz skute, smetane in obložena z jagodami. In ja tokrat sem preizkusila tudi nov pladenj.
- Ena za mojo mamo
vanilijeva krema z ananasom in delno v kombinaciji z Nutello
Tičina masa
Ker mi je bila ta zadev s tortami všeč in prvi dve, sta ne glede na svojo "lepoto", poželi uspeh med domačimi, se je moja zgodba nadaljevala. Vsakokrat, ko sem imela trenutek časa, sem "skočila" na kulinariko (www.kulinarika.net). Nisem in nisem se mogla nagledati vseh slik, ki so tam objavljene. To je prava umetnost. In med branjem sem naletela na tičino maso. Kaj za eno čudo to je!? Ko sem ugotovila, da je to tista lepa gladka oblekica, ki jo imajo tortice, neke vrste jedilni plastelin, je moja radovendnost postala še močnejša. Seveda sem potem prebrala vse po dolgem in po čez, kar sem našla o tičini masi. Seveda tudi to, kako se jo naredi. Treba je bilo preizkusiti. Tako sem v 3. krogu preizkusila recept za Bounty torto in tičino maso. Mojim gostom je bilo oboje všeč. In seveda, bila sem presrečna.
Prvi poizkusi
Ko sem dobila recept, ki me je navdušil nad tortami, sem ga seveda morala nemudoma preizkusiti. Aljaža je imel 2 leti in pol in naredila sem svojo prvo torto. Dekoracija je, kako bi rekla, zelo naravna, ali je nekako sploh ni?! En prerez, krema not in kar ostane za čez ... in seveda slikica narejena ob 5.30 zjutra. Traktor Tom po želji slavljenca.
Naslednja je praznovala nona Ana in spet sem imela razlog za še en poskus, tokrat malo večje.
Naročite se na:
Objave (Atom)